Pojdi na glavno vsebino

Predavanja za starše v šolskem letu 2016/17

Predavanja za starše v šolskem letu 2016/17

Predavanja bodo v predavalnici Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka. V primeru spremembe vas bomo obvestili.

Petra Majdič: VSE JE MOGOČE

četrtek, 20. oktober 2016 ob 18.00 v predavalnici Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka

Na poti do uresničitve olimpijskih sanj Petre Majdič so bili ključnega pomena premagovanje ovir, iskanje notranje in zunanje motivacije ter izgradnja močne ekipe.  S temi lastnostmi njene ekipe ter z željo po preseganju meja, ki jih nosimo v mislih, so bili močnejši in hitrejši v boju z neizprosno in finančno močnejšo konkurenco. A jim je uspelo. Kako? Svojo filozofijo uspeha zdaj, po končani karieri vrhunske športnice, predaja  tistim, ki so v preteklosti navijali zanjo. Tako skuša s svojim delom obogatiti naš vsakdan in ljudem pokazati, da je mogoče vse.

Naša gostja bo nosilka olimpijske medalje in borka za dobro voljo Petra Majdič.

Petra MajdičPetra Majdič

je najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov. Najboljše rezultate je dosegala na tekmah v klasični tehniki. V svetovnem pokalu je osvojila 24 zmag, od tega kar 20 v sprintu, kar jo uvršča na drugo mesto najboljših sprinterk v zgodovini svetovnega pokala. Bila je prva slovenska tekačica z zmago v svetovnem pokalu, prva z medaljo s svetovnih prvenstev ter prva, ki je medaljo osvojila na olimpijskih igrah. S štiriindvajsetimi zmagami je uvrščena na četrto mesto najuspešnejših tekmovalk v svetovnem pokalu. Trikrat ji je pripadel naziv slovenske športnice leta, leta 2007 pa je prejela tudi Bloudkovo nagrado, tj. najvišje državno priznanje na področju športa.

Vsem je dobro znano, kaj se je dogajalo na olimpijskih igrah v Vancouvru. Zaradi izjemnega poguma, ki ga je izkazala, in zaradi neverjetnega dosežka ji je takratni predsednik države dr. Danilo Turk podelil zlati red za zasluge Republike Slovenije z obrazložitvijo: »Petra Majdič je na tekmovanju v sprintu izkazala izjemno junaštvo, srčno borbo in izjemen uspeh na olimpijskih igrah ... Mlada generacija pa ima v Petri Majdič vzor velike športne osebnosti.« Po olimpijskih igrah v Vancouvru pa se ni upokojila, vrnila se je in kariero smučarke tekačice zaključila z bronasto medaljo v prostem sprintu na svetovnem prvenstvu v Oslu.

11. januarja 2011 je bila razglašena za Slovenko leta 2010. Leta 2011 je bila poleg Francija Petka imenovana za ambasadorko svetovnega nordijskega prvenstva v Planici 2017, za katerega je kandidirala SZS (Smučarska zveza Slovenije).

Dr. Manca Košir: SKUPNOST - PROSTOR UČENJA ODLIČNOSTI

četrtek, 24. november 2016 ob 18.00 v predavalnici Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka

Ljudje se učimo življenja v skupnosti, ko rastemo v to, kar smo (ali nismo) in vemo (ali ne), kaj hočemo. Postajamo dobri ali slabši, se izmojstrimo v odličnosti ali konformistični povprečnosti. O odličnosti so razpravljali in se je učili že v davnih časih, zanjo so postavili temelje stari Grki, Buda in Konfucij, Jezus … Mojstri so govorili o vrlinah, modrosti in nravnosti (etičnosti), potrebnih za odličnost. Na kratko: Moder človek se posveča skrbi za ljudi. Nraven človek pa postavi težavo spredaj in plačilo zadaj. Od Jezusovih časov velja, da je pogoj za odličnost zlato pravilo, ki pravi: Ne stori drugemu, česar nočeš, da drugi stori tebi. Ker se učimo biti človek v odnosih v skupnosti, je za odličnost ključnega pomena naučiti se odlično komunicirati, saj so vsi temeljni problemi človeštva komunikacijske narave. In prav odličnega komuniciranja se v šolah ne učimo, tudi v družinah pogosto ne, in v podjetjih mu dajejo premajhno veljavo. Kjer ni dobrega komuniciranja, ni občutka pripadnosti. In obratno. Kjer ni odprtega srca in pretočnosti, se odličnost ne zgodi. O tem bo govorilo predavanje dr. Mance Košir, ki verjame v Svetlobo in optimistično žari upanje. Tudi upanje za odličnost.

Dr. Manca KoširDr. Manca Košir

je diplomirana učiteljica matematike in fizike (1969), novinarka (1975), magistra socioloških znanosti (1979) in doktorica filoloških znanosti (1987). Po začetni novinarski karieri je postala asistentka na FSPN (FDV). Od leta 1993 ima naziv izredne profesorice. Vrsto let je bila predstojnica katedre za novinarstvo. Članica uredništva Nove revije je bila od ustanovitve (1982) do leta začetka 21. stoletja ... Kot avtorica se je podpisala pod stotine novinarskih prispevkov,  poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter šestnajstih knjig. Je članica Bralnega društva Slovenije ter slovenskega in mednarodnega PEN centra. Konec 90. let prejšnjega stoletja je z Andragoškim centrom Slovenije ustanovila študijske krožke Beremo z Manco Košir, ki uspešno delujejo po vsej Sloveniji. Deluje kot prostovoljka hospica, glasnica Krilc, ambasadorka šolskih ekovrtov, ambasadorka radostnega staranja ... In najprej: mama dveh krasnih hčera in treh čarobnih vnukov ter srečna tašča.

Arne Hodalič: ZAPIRAJ VRATA ZA SEBOJ, NE PRED SEBOJ

četrtek, 12. januar 2017 ob 18.00 v predavalnici Gimnazije Škofja Loka in Šolskega centra Škofja Loka

Predavanje bo zasnovano na vizualni predstavitvi fotografij, ki so nastale med Hodaličevo dolgoletno kariero fotografa in fotoreporterja. V prvem delu bo poudarek predvsem na načinu njegove prehojene poti od tako pomembne odločitve, kaj naj bi v življenju sploh počel, do tega, kako se s tem pomembnim vprašanjem spopada danes. Gre namreč za življenjsko pot od ne preveč »pridnega« učenca, dijaka in študenta, ki mu je šolanje velikokrat pomenilo težko breme, s katerim se z lahkoto poistoveti večina poslušalcev, pa vse do končanega doktorata in naziva izredni profesor na dveh visokih šolah, FDV in VIST. Beseda bo tekla o tem, kako je na njegovo življenje vplivala malce drugačna in ne tako običajna vzgoja, ki jo je pravzaprav razumel in začel zares ceniti šele v zrelih letih. V drugem delu pa bo predstavil nekaj izbranih zgodb, tako avanturističnih kot tudi bolj socialno obarvanih, in se skoznje dotaknil nekaterih osnovnih človeških vrednot, kot so toleranca, priznavanje multikulturnosti in empatija.

Arne HodaličArne Hodalič

je končal Gimnazijo Poljane ter študij biologije v Ljubljani. Po zaključku študija je pet let delal kot profesionalni jadralni skiper in potapljač ter ustanovil lastno čartersko podjetje. V tem obdobju se je začel intenzivneje ukvarjati s fotografiranjem. Njegovo prvo potovanje v Indijo leta 1989 je spremenilo njegovo poklicno pot, saj so bile njegove fotografije s te poti objavljene v prestižni švicarski reviji Animan. Prejel je več kot dvajset naročil omenjene revije in potoval po celem svetu s fotografskim aparatom tesno ob sebi. V Parizu se je pridružil agenciji Gamma Press in začel delati za francoski tisk. Bil je organizator in član številnih odprav, po reki Sepik je prečkal Papuo Novo Gvinejo, prešel sudansko puščavo, preplul reko Nil, prepotoval Oman, Kitajsko, bil je fotograf alpinistične odprave na Nanga Parbat (8125m), član ekipe L’Esprit de Bougainville, s katero je več kot dve leti plul po JV Aziji ...

Njegove fotografije in zgodbe objavljajo v revijah National Geographic Magazine, Life, Time, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Marie Claire, VSD, Die Zeit, Cosmopolitan, Stern, Liberation, Grands Reportages, Gala, Airone, Espresso, L’Illustré, Oggi, Sette-Corriere della Sera, Gioa, Nature in v mnogih drugih.

Leta 2008 je prejel častni doktorat na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani ter postal predavatelj na Fakulteti za družbene vede in na Visoki šoli za storitve.

Trenutno je fotografski urednik slovenske izdaje revije National Geographic.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...