Pojdi na glavno vsebino

Predavanja za starše v šolskem letu 2015/16

Predavanja za starše v šolskem letu 2015/16

Predavanja bodo v kinodvorani Sora. V primeru spremembe vas bomo obvestili.

Jani Prgić: SEDEM VELIČASTNIH VEŠČIN

sreda, 18. november 2015 ob 19.00 v kinodvorani Sora

V dveurnem predavanju bo predavatelj natančno predstavil sedem veličastnih veščin z dodanimi psihološkimi ozadji ter kako se posamezna veščina povezuje z optimalnim razvojem otroka tako na socialnem kot učnem področju. Veličastne veščine so:

  1. Močno zaznavanje lastnih zmožnosti: »Jaz sem sposoben.«
  2. Močno zaznavanje lastne vrednosti v pomembnih odnosih: »Jaz močno prispevam k skupnosti in moj prispevek šteje. Potrebujejo me.«
  3. Močno zaznavanje osebne moči in lastnega vpliva nad svojim življenjem: »Lahko vplivam na to, kar se mi zgodi.«
  4. Močne veščine oziroma zmožnosti prepoznavanja, sprejemanja in razumevanja lastnih čustev, kar vodi v razvijanje samodiscipline in samonadzora.
  5. Močne medosebne veščine, ki omogočajo: sodelovanje z drugimi, razvijanje prijateljstev skozi konstruktivno komunikacijo, sodelovanje, pogajanje, empatijo in aktivno poslušanje.
  6. Dobro razvite življenjske veščine. Zmožnost spopadanja z vsakodnevnimi mejami in posledicami lastnega vedenja z odgovornostjo, prilagodljivostjo, fleksibilnostjo in osebno integriteto.
  7. Dobro razvite veščine odločanja in presojanja. Imeti modrost oceniti situacijo, upoštevajoč ustrezne vrednote.

Mladostniki, ki imajo slabo razvite naštete veščine, predstavljajo ogroženo skupino mladostnikov, pri katerih je povečana verjetnost za: slab učni uspeh, zlorabo drog, prehitre in nepremišljene spolne odnose ali celo najstniško nosečnost, samomor, delinkventno vedenje. Pri mladostnikih, ki imajo dobro razvitih »sedem veličastnih veščin«, pa je verjetnost, da bi se zatekali k tveganim oblikam vedenja, bistveno manjša.

Mag. Jani PrgićMag. Jani Prgić

vodi Center MI in je mediator, NLP trener in NLP coach. Usposabljanje za trenerja NLP je zaključil v Veliki Britaniji in je član mednarodne zveze INLPTA. Zaključil je tudi usposabljanje s področja uporabe NLP v terapevtske namene ter ima licenco za usposabljanje iz tehnike Memory Re-Solution za delo na časovni črti (Time Line). Uporabo NLP v terapevtske in svetovalne namene pa je nadgradil tudi z usposabljanjem za kliničnega hipnoterapevta.

Deluje na področju mediacije in poozitivne discipline po načelih adlerjanske psihoterapije, kjer je dosegel stopnjo CPDT, Certified Positive Discipline Trainer. Zaključil je usposabljanje iz realitetne terapije (William Glasser Institute). Zaradi želje po interdisciplinarnem povezovanju različnih pristopov in veščin za delo z ljudmi je mag. Jani Prgić formalno izobrazbo po zaključenem študiju slovenskega jezika in književnosti nadaljeval še na Fakulteti za socialno delo, smer socialno delo z mladimi, obe formalni univerzitetni izobrazbi pa je nadgradil s podiplomskim študijem socialne pedagogike, kjer je magistriral iz šolske in vrstniške mediacije.

Izvaja izobraževanja ter skupinska in individualna svetovanja, coaching ter mediacijo. Vodi delavnice na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije ter na mnogih osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. Danes je že zelo poznan njegov program Življenje nad črto.

Grega Repovš: KAKO NAM LAHKO POMAGA POZNAVANJE DELOVANJA MOŽGANOV?

četrtek, 21. januar 2016 ob 18.00 v kinodvorani Sora

Učinkovito učenje je ena najpomembnejših spretnosti ne le v šoli, temveč v življenju nasploh. Veliko je znanega o tem, kako se učinkovito učiti, pa nam to kljub temu pogosto ne uspeva. Spoznanja psihologije in kognitivne nevroznanosti nam pomagajo razumeti ne le, kako deluje učenje, temveč tudi, zakaj je ta znanja težko uporabljati in kako doseči trajnejše spremembe. Na predavanju bomo govorili o tem, kako deluje spomin, kaj vpliva na uspešnost učenja, kaj nas ovira pri uporabi dobrih praks in kako si pomagati pri njihovi vpeljavi. Govor bo tako o učenju otrok kot tudi o učenju in ohranjanju možganske kondicije starejših.

Dr. Grega RepovšDr. Grega Repovš

je leta 1996 diplomiral na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in se istega leta zaposlil na Oddelku za psihologijo kot asistent stažist na Katedri za občo psihologijo. Leta 1999 je na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Semantični spomin in vidna pozornost v shizofreniji.

Leta 2002 pa je prav tako na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Računski model motenj pozornosti v shizofreniji in si pridobil naziv doktorja znanosti. Po uspešnem zagovoru doktorske naloge je zaključil delo asistenta stažista in se na Oddelku za psihologijo zaposlil kot asistent na Katedri za občo psihologijo.

V januarju 2005 se je kot podoktorski raziskovalec pridružil laboratoriju za kognitivni nadzor in psihopatologijo (Cognitive Control and Psychopathology Lab) na Oddelku za psihologijo, Washington University in Saint Louis v zvezni državi Missouri, ZDA.

V Slovenijo se je vrnil septembra 2008. Od takrat nadaljuje svoje pedagoško in raziskovalno delo na Oddelku za psihologijo.

Christian Gostečnik: SO RES VSEGA KRIVI STARŠI?

sobota, 27. februar 2016 ob 18.00 v kinodvorani Sora

Mladostnik je izjemno ranljiv, saj se v njem porajajo čut za drugega, hrepenenje, ljubezen, sočutje. Ob tem bolj kot kdajkoli potrebuje vodstvo staršev, ki v sebi najdejo toliko miru, da razmejijo lastne probleme, ki se sprožijo ob mladostniku, od njegovih, ki mu jih je treba pomagati razrešiti. Mladostnikov problem je vedno problem vse družine. Starši mu lahko pri tem stojijo ob strani in ga usmerjajo ali pa se z njim prepirajo in razdor še poglabljajo. Zato je starševstvo v tem obdobju ena najtežjih nalog, obenem pa prinaša tudi največje zadoščenje, ko starši vidijo, da njihov mladostnik odhaja v življenje zdrav in funkcionalen.

Prof. dr. Christian GostečnikProf. dr. Christian Gostečnik

je dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in redni profesor za psihologijo religije, pastoralno psihologijo ter zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Iz klinične psihologije je doktoriral leta 1995 na Argosy University in Chicago, leta 1997 iz teologije (na TEOF, UNI LJ) in leta 1999 iz psihologije (na FF, UNI LJ). Predava tako na dodiplomskem kot podiplomskem (magistrskem in doktorskem) študiju. Izobražuje nove generacije zakonskih in družinskih terapevtov ter tudi sam izvaja terapije in vodi različne psihoterapevtske skupine.


Poleg številnih knjig, znanstvenih člankov, mnogih raziskav ter sodelovanj na simpozijih in kongresih doma in v tujini je razvil inovativni psihoterapevtski pristop, ki je imenovan RELACIJSKA DRUŽINSKA TERAPIJA.


Je ustanovitelj in direktor psihoterapevtskega centra - Frančiškanski družinski inštitut.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...