Pojdi na glavno vsebino

Predavanja za starše v šolskem letu 2019/20

Predavanja bodo v predavalnici Gimnazije Škofja Loka. V primeru spremembe vas bomo obvestili.

Anka Patru: Čustva in razum - kako v čustveno zahtevnih dialogih?

četrtek, 24. oktober 2019 ob 18.00, v dvorani Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki

Povzetek predavanja

Na predavanju bo predavateljica na podlagi bogatih izkušenj iz terapevtske prakse in dolgoletnega dela mediacij na sodišču na konkreten in zanimiv način predstavila, zakaj nam je v čustveno zahtevnih dialogih težko in kaj nam lahko pomaga, da obvladamo konflikt in ohranimo odnos.

Glavne teme:

  • nihče ni rad sam,
  • kaj se dogaja z nami, ko nismo povezani,
  • zakaj spori in nesporazumi nastanejo,
  • moja in tvoja čustva, kako jih uglasiti,
  • kako se odzvati na čustva našega sogovornika,
  • konkretni primeri iz prakse.

Anka Patru je univerzitetna diplomirana psihologinja, partnerska in družinska terapevtka, mediatorka, mediatorka trenerka, ustanoviteljica in vodja Terapevtsko-izobraževalnega centra Ahil.

Leta 2001 je diplomirala iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju je opravila štiriletni podiplomski študij družinske dinamike iz sistemske terapije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki je potekal v povezavi z Inštitutom za družinsko terapijo v Londonu. Terapevtske veščine dopolnjuje z znanjem, ki ga je pridobila na izobraževanju iz vedenjsko kognitivne terapije, podiplomskem študiju iz psihoterapije in izobraževanju za svetovalca na telefonu Klic v duševni stiski. Opravljen ima tečaj iz Rorschachove psihodiagnostike. Leta 2003 se je izobrazila za meditorja na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V letu 2005 je zaključila nadaljevalno izobraževanje za mediatorje in izobraževanje za trenerja mediatorjev.

Trenutno je v procesu pridobivanja certifikata za terapevta v smeri Emotional focus couple therapy in se izobražuje iz programov čuječnosti. Svojo poklicno pot je pričela kot psihologinja na gimnaziji, kjer se je dobro spoznala s psihologijo mladostnikov in njihovih družin. Kot sistemska družinska terapevtka je svoje znanje uporabila v številnih pogovorih z družinami, kjer je prepoznala velik pomen partnerskih odnosov za funkcioniranje družine. Globlje razumevanje stisk posameznikov je pridobila pri delu na telefonu Klic v duševni stiski, ki je pomembno vplival na njeno nadaljnjo terapevtsko pot. V zadnjih 15 letih deluje v okviru zasebne prakse in nudi psihološko pomoč ter podporo številnim posameznikom in parom.

dr. Blaž Koritnik: Kaj morajo starši vedeti o možganih otrok in mladostnikov?

četrtek, 21. november 2019 ob 18.00, v predavalnici Gimnazije Škofja Loka

Otroški in mladostniški možgani so nekaj posebnega. Možganska omrežja, ki jih sestavljajo milijarde živčnih celic, so podlaga za možganske funkcije, kot so na primer spomin, pozornost, jezik, gibanje in zaznavanje. Ta omrežja se lahko spreminjajo. Razvijajo se z razvojem možganov v prvih treh desetletjih življenja, praktično celo življenje pa se spreminjajo pod vplivom učenja, izkušenj, treninga.

Pomembno se je zavedati, da se možgani ves čas spreminjajo in da se njihove funkcije ob ustreznih spodbudah iz okolja izboljšujejo, ob pomanjkanju spodbud ali pod vplivom negativnih dejavnikov pa se lahko tudi poslabšujejo. Naloga staršev, učiteljev in širše družbe je torej skrb za otrokove možgane.

Poskrbimo, da se bodo možgani naših otrok razvijali in spreminjali v najboljših razmerah – v digitalni dobi to ni najlažja naloga. Pomembna pa je tudi skrb za odrasle možgane; bolezni možganov so številne in pogoste, z ustreznimi ukrepi pa lahko zmanjšamo tveganje, da naši možgani zbolijo.

Dr. Blaž Koritnik je leta 1999 končal študij medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in se nato kot mladi raziskovalec zaposlil na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Raziskovalno se ukvarja s funkcijskim slikanjem možganov pri različnih nevrodegenerativnih boleznih. S tega področja je leta 2003 opravil magisterij, leta 2009 pa doktorat na Univerzi v Ljubljani. Leto dni se je raziskovalno izpopolnjeval na King’s College v Londonu. Od leta 2009 dela kot zdravnik specialist nevrolog na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pri kliničnem delu se ukvarja predvsem z boleznimi perifernega živčevja in z obolelimi za boleznijo motoričnega nevrona (ALS). Od leta 2012 je docent na Katedri za nevrologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predsednik Slovenskega društva za nevroznanost – SiNAPSA. V okviru društva SiNAPSA v javnosti širi znanje o pomenu možganov v zdravju in bolezni.

Ivana Gradišnik: Živeti z najstnikom - meje, konflikti in osebna govorica

četrtek, 30. januar 2020, ob 18.00, v predavalnici Gimnazije Škofja Loka

Podmena, da puberteta sama po sebi povzroča konflikte s starši, je mit. Konflikti vznikajo predvsem zato, ker starši bodisi niso pripravljeni ali niso zmožni prepoznati in nagovarjati edinstvene in neodvisne osebe, v kakršno se oblikuje njihov otrok.

Namesto da bi priznali njegovo težnjo k individualnosti, konflikte pogosto pripisujejo hormonskim spremembam ali nihanjem. Resnica je, da čim manj starši želijo ali zmorejo doživljati otroka v njegovi individualnosti, tem bolj postajajo konflikti siloviti in destruktivni.

Starši so odgovorni tako za kakovost interakcije v družini kot tudi za način, kako se konflikti porajajo oziroma razvijajo. Otroci, ki so doslej sodelovali bolj, kot so bili v resnici zmožni, v puberteti pogosto postanejo nekooperativni; otroci, katerih integriteta je prizadeta, pa postanejo odkrito destruktivni ali samodestruktivni.

Z drugimi besedami: seme, zasejano v otroštvu, obrodi sadove, in starši, ki so imeli najboljše namene, se na lepem znajdejo v vojni z otrokom, za katerega se jim zdi, da ga sploh ne prepoznajo več. Mnogi konflikti med starši in pubertetniki uplahnejo, če se starši ravnajo po načelih interakcije, o katerih bomo spregovorili na predavanju. Ta načela nam tudi pomagajo postaviti temelj za trajno zaupljivo razmerje med starši in otroki.

Ivana Gradišnik je univerzitetna diplomirana novinarka. Je ustanoviteljica in direktorica Inštituta za sodobno družino Manami, znotraj katerega deluje projekt Familylab Slovenija. Ivana Gradišnik je odgovorna za strokovno vodenje in zastopanje Inštituta za sodobno družino Manami, vodi starševske skupine, mladinske delavnice, pripravlja in vodi seminarje in delavnice za zaposlene v podjetjih, izvaja in asistira v izobraževalnih programih za pedagoške kolektive, izvaja tudi individualno svetovalno delo.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...