Poučevanje matematike v grškem izobraževalnem sistemu

Hospitacije v razredu pri urah matematike

Profesor snov razlaga predvsem na primerih, a tudi s pomočjo interaktivne table (GeoGebra). Dijaki so na tablo reševali posamezne naloge. Pri uvajanju nove snovi se je profesor pogosteje posluževal diskusije z dijaki kot frontalnega pouka. Dijaki med poukom redkeje odpirajo zvezke. Le redki si med uro delajo zapiske, pa še ti si zapišejo predvsem novo snov in ne drugih razlag ali primerov. Domačih nalog nisva zasledili.

Dijaki so zelo samoiniciativni pri pripravah na izpite in tekmovanja, kar je deloma posledica njihovega šolskega sistema, saj je vpis na fakultete zelo selektiven in zahteven. Spremljali sva priprave dijakov na tekmovanje iz statistike, na katerem so že več let med najboljšimi v državi. Velik del priprav opravijo samostjno, brez neposrednega vodenja profesorjev. Med prostimi urami se zbirajo v računalniški učilnici, kjer se zavzeto pripravljajo na tekmovanja.

Poučevanje matematike je razdeljeno na algebro, analizo in geometrijo. V prvem letniku imajo dijaki tri ure algebre in dve uri geometrije na teden. V drugem letniku imajo štiri ure algebre in dve uri geometrije na teden. V tretjem letniku pa je število ur odvisno od dijakove izbire: lahko imajo le dve ali pa kar šest ur analize.

Opazovanje digitalnih in inovativnih učnih pristopov

Pri pouku pogosto uporabljajo interaktivne table in računalnike. Pri pouku matematike je GeoGebra redno uporabljen učni pripomoček, ki dijakom omogoča lažjo vizualizacijo snovi. Pri pouku matematike uporabljajo tudi računalniško učilnico, kjer dijaki po skupinah rešujejo naloge in pri tem uporabljajo različne računalniške programe.

Izmenjava praks poučevanja z učitelji gostitelji

Grški šolski sistem se od slovenskega razlikuje predvsem v delitvi šol. Naša osnovna šola je v Grčiji razdeljena na dva dela: osnovno šolo in nižjo srednjo šolo. Slednja je za vse dijake enaka in enako zahtevna. Višja srednja šola je ekvivalentna našim srednjim šolam, vendar traja le tri leta. Dijaki lahko izbirajo med splošnim in tehničnim programom.

Po končani višji srednji šoli morajo dijaki pred vpisom na fakulteto opravljati panhelenski izpit (Panhellenic Exam), od katerega je v celoti odvisen vpis na želeno fakulteto. Ocene, pridobljene v šoli, nimajo vpliva na vpis. To je privedlo do tega, da dijaki šolo pogosto obiskujejo predvsem zato, ker je obvezna. Pouk dojemajo kot podporo popoldanskim zasebnim inštrukcijam, s katerimi se že od prvega letnika intenzivno pripravljajo na zaključni izpit za vpis na fakulteto. Nudenje zasebnih inštrukcij je v razcvetu, medtem ko javno šolstvo postopoma izgublja na pomenu.

Plače učiteljev so izjemno nizke (začetna učiteljska plača znaša približno 700–800 €, po 25 letih delovne dobe pa okoli 1200–1300 €), zato učiteljev primanjkuje. Tisti, ki v poklicu vztrajajo, pogosto izvajajo popoldanske inštrukcije, da si zagotovijo ustrezne pogoje za preživetje ter svojim otrokom omogočijo kakovostno pripravo na zaključne izpite.

Zaradi slabih rezultatov raziskave PISA se tudi v Grčiji spreminja matematični kurikul. V pouk matematike bodo vključili več statistike in računanja z matrikami. Ugotovili so namreč, da so dijaki sicer zelo dobri v računskih postopkih, vendar imajo težave pri reševanju problemskih nalog. Trenutno poteka prenova šolskih učbenikov, ki naj bi bili potrjeni do poletja 2026, v roku treh let pa bodo morale po novih učbenikih poučevati vse šole.

Šola, na kateri sva gostovali, je ena izmed eksperimentalnih srednjih šol. To pomeni, da profesorji pri pouku uvajajo različne sodobne pedagoške pristope. Razredi so manjši, prav tako je omejeno število dijakov, ki se lahko vpišejo. Po končani nižji srednji šoli se dijaki vpisujejo v želeno višjo sredno šolo, v primeru prevelikega zanimanja za eksperimentalno šolo pa so dijaki izbrani z žrebom, s čimer naj bi se izognili elitizmu. Kljub temu se elitizem eksperimentalnih šol vseeno pojavlja. Te šole so namreč s strani države bolje financirane kot ostale srednje šole.

Učitelji na eksperimentalnih srednjih šolah imajo manjšo učno obveznost (18 ur tedensko), hkrati pa so redno evalvirani s strani ravnatelja in državnega predstavnika, specializiranega za posamezno predmetno področje. Rezultati evalvacij učiteljev so javno objavljeni na uradni spletni strani. V postopek evalvacije se žal prepogosto vključujejo tudi individualni interesi.

Postopoma se spreminja tudi visokošolski sistem, saj se odpira vse več zasebnih fakultet.

Dobro počutje dijakov in prakse inkluzije

Na šolah po vsej Grčiji so mobilni telefoni prepovedani, kar pozitivno vpliva na dobro počutje dijakov in splošno vzdušje na šoli. Krepijo se medsebojni odnosi, dijaki so bolj zbrani in umirjeni ter več časa preživijo skupaj. Prav tako se s tem izognejo morebitnim incidentom, povezanim z neprimernim snemanjem ali deljenjem fotografij.

Med odmori se dijaki ne zadržujejo na hodnikih, temveč odhajajo na šolska igrišča. Enkrat na mesec gre cela šola za en dan na igrišče, kjer se krepijo odnosi tako med dijaki, kot tudi med dijaki in profesorji.

Šola ima majhno število dijakov, zato je vzdušje bolj sproščeno. Tudi razredi so manjši (do 20 dijakov), kar omogoča bolj individualizirano poučevanje.

Odnosi med profesorji in dijaki so sproščeni in temeljijo na zaupanju. Ravnateljeva pisarna in zbornica sta dijakom vedno odprti, v oba prostora pa lahko dijaki prosto vstopajo.

Dobro počutje učiteljev

Ravnatelj in profesorji imajo sproščene odnose, prav tko se profesorji med seboj dobro razumejo. Ker je v Grčiji sistem vpisa na fakultete zelo selektiven, se dijaki na panhelenski izpit (matura) pripravljajo tudi z zasebnimi inštrukcijami v popoldanskem času. To za učitelje predstavlja izziv, saj niso več glavni vir znanja za dijake, temveč le dopolnilo popoldanskim učnim uram. Učitelji so zaradi tega težje motivirani. Dodatno demotivira tudi nizka plača, zaradi česar vse več učiteljev išče službo izven šolstva ali pa mora imeti še kakšen drug vir dohodka, kot denimo popoldanske inštrukcije.

Javno šolstvo je pogosto spregledano s strani države. Šole so finančno podhranjene, tako da s težavo krijejo že osnovne stroške, kot je denimo vzdrževanje stavbe. Zaradi fokusa na eksperimentalne šole ostale šole prejmejo še manj finančne podpore.

Katja Albreht, prof., in Brigita Šubic, prof.