Pojdi na glavno vsebino

Srečanje evropskih gimnazij - z raziskovanjem do boljšega pouka

Z raziskovanjem do boljšega pouka

Poročilo s 1. srečanja evropskih gimnazij, ki je bilo na Zemunski gimnaziji v Zemunu od 23. do 27.  marca v Srbiji

Organizacija: Zemunska gimnazija, Zemun, Srbija

Sodelujoče partnerske šole:

Gimnazija Nikola Tesla, Budimpešta, Madžarska

Gimnazija Škofja Loka, Škofja Loka, Slovenija

Gimnazija Dositej Obradovć, Temišvar, Romunija

Gimnazija Jovan Dučić, Trebinje, Republika Srbska

Vsaka šola udeleženka je poslala na srečanje 5-člansko delegacijo. S škofjeloške gimnazije so se strokovnega posveta udeležili: Jože Bogataj, ravnatelj, Ana Prevc Megušar, pomočnica ravnatelja in trije dijaki 3. letnika: Meta Gantar, Nejc Bončina in Blaž Kranjčev.

Projekt se je pričel lansko jesen, ko smo vse šole dobile obsežen vprašalnik, ki smo ga najprej prevedli v slovenščino, potem pa smo ga dali v delo reprezentativnemu vzorcu škofjeloških dijakov (141). Podatke smo s pomočjo dijakov strokovno obdelali in jih delno tudi že analizirali. Vprašalnik je razdeljen na več delov, in sicer zajema poglavja kot so: razlogi za vpis na šolo, motivacije za delo ter opis različnih situacij (kar 11) v razredu in odnos dijakov to tovrstnih didaktičnih metod.

V času 1. srečanja na zemunski gimnaziji je vsaka od delegacij predstavila državo ter kraj, iz katerega prihaja, ravnatelji (oz. učitelji) smo predstavili svojo šolo, način našega dela, program obšolskih dejavnosti, dijaki pa so imeli možnost, da so predstavili rezultate ankete ter primer nekaj primerov dobre prakse, s katerimi dokazujemo našo vsakodnevno pedagoško prakso.*Več o rezultatih ankete v posebnem poročilu, ki je v pripravi.

Štiridnevno delovno srečanje je bila lepa priložnost, da se dijaki vseh šol seznanijo z dijaki gostitelji, ki so srečanje izvrstno pripravili. Čas je bil tudi za seznanitev s sistemom srbske gimnazije, njihovega načina dela, mature ter še marsičesa, o katerem bodo dijaki izčrpno poročali. Gostitelji so nam predstavili znamenitosti Zemuna, po torkovem delavnem dnevu pa so se v šolski dvorani predstavil tudi zemunski dijaki na dvourni prireditvi, ki je bila prežeta s plesom, pesmijo, glasbenimi vložki ter gledališko igro.

Ko smo v naslednji dan končali s strokovnim delom na šoli, so nas gostitelji odpeljali na popoldansko strokovno ekskurzijo na Fruško goro na ogled samostana Hopovo, Sremskih Karlovcev ter Novega Sada, kjer smo bili gosteje Matice Srpske, inštitucije, ki skrbi za razvoj srbskega jezika. Za vrhunec večera je poskrbela partnerska šola iz Madžarske, ki se je predstavila z vrhunskim celovečernim programom na temo srbske tradicije, folklore in srbskih sterotipov.

Zadnji dan je bil namenjen strokovni analizi dela in na dopoldanskem srečanju predstavnikov šol so sodelovali tudi zunanji povabljeni gostje iz Komisije za preverjanje kakovosti srbskega Ministrstva za šolstvo. Tudi Gimnazija Škofja Loka je podala strokovno analizo dela na šoli in v primerjavi s podobnimi poročili drugih gimnazij v regiji lahko ugotavljamo naslednje: dijaki prepoznavajo različne učne metode in najbolj jim je (še vedno) najbližja in po njihovem najbolj pogosta metoda tradicionalnega frontalnega pouka, čeprav bi si v resnici želeli spremembe: več dela v manjših skupinah in več eksperimentalnega dela. Obenem želijo, da bi učitelj v večji meri v razredu vodil z njimi razgovor/pogovor , kar je po mnenju dijakov veliko kvalitetnejša oblika pouka, ker se na tak način tudi več zapomnijo. Še bolje pa je, da učitelj s pomočjo drugih sorodnih strok pouk pripravi kot projekt, v katerem dijaki samostojno ustvarjajo, odidejo na teren in s terenskim delom (obiskom razstave, predstave ali laboratorijskim delom) potrdijo teoretični del. Zadnji, najpomembnejši evalvacijski del, se zgodi, ko se dijaki ponovno vrnejo v učilnice in analizirajo svojo izkušnjo. Ugotavljamo, da so si dijaki izredno podobni in da je pedagoška praksa, ne glede na to, da prihajamo iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij in tradicij, podobna.

Za konec srečanja smo si skupaj ogledali še znamenitosti Beograda in se na svečani večerji poslovili v upanju, da naslednje leto začeto delo nadaljujemo in s primeru dobrih praks pokažemo, kako delamo na svojih šolah in kaj za nas pomeni kvalitetna oblika pouka.

Gostiteljem se zahvaljujemo za izredno organizacijo srečanja in gostoljubje. Še posebej se zahvaljujemo ravnatelju Milošu Bjelanoviću, pomočnicama Minji Ivanović in Teodori Tolevi ter profesoricama Jovanki S. Brzaković in Zorici Marinković za pomoč in podporo.

Hvala tudi vsem profesoricam partnerskih šol za ustvarjalno sodelovanje. Gostiteljica naslednje tovrstnega srečanja v marcu 2016 je Gimnazija Nikola Tesla iz Budimpešta na Madžarskem.

Z Zemunsko gimnazijo nadaljujemo tudi redno izmenjavo dijakov in 30 škofjeloških dijakov odhaja na petdnevno izmenjavo v Zemun koncem septembra 2015.

Jože Bogataj, ravnatelj

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...