Pojdi na glavno vsebino

Kulturni dan »UMETNOST NA LOŠKEM«

V sklopu programa klasične gimnazije smo imeli dijaki 3.b oddelka v petek, 26. novembra, kulturni dan. Ogledali smo si kapucinski samostan, replike srednjeveških glasbil in razstavo del Franceta Miheliča v Kašči.

Rdeča nit kulturnega dne je bila loška umetnost skozi različna obdobja, ki smo ga otvorili z ogledom kapucinskega samostana, kjer nas je pričakal naš vodnik, pater Joško Smukavec. Popeljal nas je skozi zgodovino samostana, osuple pa nas je pustila bogata samostanska knjižnica. Zatopljene v Dantejevo Božansko komedijo nas je nadvse gostoljubni pater pogostil s pecivom in pokovko, ob katerima si je vsak privoščil skodelico vročega čaja ali dišeče kave. Pogostitvi je sledilo posebno presenečenje- ogled izvirnega rokopisa Škofjeloškega pasijona, ki ga je oče Romuald napisal leta 1721. Prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku letos praznuje okroglih tristo let. Zaradi izrednih razmer je uprizoritev Pasijona na škofjeloških ulicah letos žal odpadla, predstavo, pri izvedbi katere sodeluje tudi škofjeloška gimnazija, pa načrtujejo za leto 2026.

Po odmoru za malico nas je pot vodila na Zgornji trg, kjer smo si ogledali po srednjeveških freskah številnih slovenskih cerkva izdelane replike glasbil. Predaval nam je navdušen glasbenik in poznavalec glasbil tistega časa, Janez Jocif, ki je z igranjem na kopije srednjeveških dud in flavte glasbeno obarval sicer deževen petek.

Skozi razstavo Miheličevih del nas je popeljal naš lanskoletni profesor umetnostne zgodovine, profesor Ivan Golob. Opozoril nas je na pogosto prisoten motiv mrtvega kurenta, s katerim je akademski slikar in grafik Mihelič utrl pot fantastičnemu slikarstvu s številnimi elementi mitologije.

Polni novih znanj smo se po razstavi odpravili vsak svojo pot, ali pa smo skupaj pokramljali ob skodelici kave. Kulturni dan nas je še dolgo pustil razmišljati o umetniških biserih, ki jih v svojem osrčju nosi Škofja Loka- od poslikanih srednjeveških cerkva, do Pasijona in nenazadnje do grafik Miheliča iz druge polovice 20. stoletja.

Nives Košnjek,  3. b

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...