Nemški večer: dijak-dijaku
1. februar 2010
Solidarnost še vedno živi! Prav to smo dokazali tudi dijaki, ki se na naši šoli učimo nemškega jezika. Z dobrodelno prireditvijo Dijak-dijaku, ki smo jo prav zaradi jezikovne obarvanosti podnaslovili »Nemški večer«, smo se zahvalili vsem, ki so v naš sklad Gaudeamus darovali prostovoljne prispevke. Z njimi bomo omogočili udeležbo na ekskurzijah, nakup učbenikov, udeležbo maturantskih ekskurzij itd. tudi dijakom iz socialno šibkejših družin.
Prireditev je potekala 10. decembra 2009 v jedilnici naše šole pod vodstvom mentorice prof. Barbare Gorjanc. Velike zasluge pri prirpavi programa imata tudi prof. Lili Mravlja in prof. Milica Krajnik, ki sta svoje dijake spodbudili za nastop na nemškem večeru. Pomoč, predvsem na glasbenem področju, je ponudila prof. Ana Prevc Megušar. Celoten večer je potekal v nemškem jeziku. Nekaj skupin se je predstavilo s skeči, ki so dodobra nasmejali zbrano občinstvo. Zapeli so tudi člani gimnazijskega pevskega zbora, slišali pa smo tudi deklamacije pesmi. Nekatere so učenci napisali sami, druge pa smo si zgolj malo sposodili. Videli smo tudi številne glasbene točke, v katerih so nastopili celotni razredi, na glasbilih pa so jih spremljali »razredni« glasbeniki. Menim, da smo dijaki poskrbeli za sprošeno in koristno preživet večer.
Čeprav je sama prireditev potekala zgolj eno uro, pa so bile priprave kar številne. V našem razredu smo za vajo izkoristili kar nekaj ur nemščine, in na koncu se je seveda vse poplačalo (pa tudi sproti se nismo pritoževali ;) ). Sami smo nastopili z igrico Martin Krpan. Idejo o igrici nam je predlagala profesorica Barbara Gorjanc, nam pa se je takoj zdela zanimiva. Razdelili smo vloge in pričeli z učenjem teksta in kaj kmalu smo preizkusili svoje igralske sposobnosti. Ugotovili smo, da lahko postane, v slovenščini prav preprosta zgodba, v nemščini nekaj, za kar potrebuješ vajo, vajo in vajo... Ko smo se nekaj dni pred prireditvijo vsi naučili besedilo, so se dvomi, da ne bo drugače kot super, razblinili. Pri organizaciji samega nastopa smo se kot razred zelo povezali, vsak je prevzel določen del in tako je celotna točka izpadla zelo dobro.
Prireditev smo zaključili s pogostitvijo. Vse dobrote smo spekle učenke 3. letnikov. In ja, bilo je zelo okusno. :D
Ema Dolenec in Katarina Trdin, 3.a