Zgodovina šole
Več kot šest stoletij šolske tradicije. Več kot sedem desetletij gimnazije. Zgodba šole, ki je rasla z mestom, premagovala prelomnice in vedno znova odpirala vrata znanju.
let šolske tradicije
Škofja Loka ima več kot 600-letno tradicijo šolstva, ki sodi med najstarejše na Slovenskem. Kljub temu mesto vse do druge svetovne vojne ni imelo svoje gimnazije.
01Korenine šolstva pred 1932
Škofja Loka in šolska tradicija
Škofja Loka ima več kot 600-letno tradicijo šolstva, ki sodi med najstarejše na Slovenskem. Kljub temu mesto vse do druge svetovne vojne ni imelo svoje gimnazije.
Državna mešana meščanska šola
Na Šolski ulici začne delovati državna mešana meščanska šola, ki predstavlja neposredno predhodnico kasnejše gimnazije.
02Razvoj gimnazije 1950–1968
Ustanovitev Gimnazije Škofja Loka
4. razred nižje gimnazije je bil preimenovan v 1. razred višje gimnazije. To šolsko leto velja za začetek delovanja Gimnazije Škofja Loka.
Dograditev šolske stavbe
Dokončan je prizidek k šolski stavbi na Šolski ulici, kar pomembno izboljša pogoje za pouk in delo šole.
Prva matura
Šolanje zaključi prva generacija 26 maturantov.
Razprave o obstoju gimnazije
V obdobju šolskih reform potekajo razprave o ukinitvi gimnazij. Zaradi podpore lokalnega okolja, učiteljev, staršev in uspešnega dela gimnazija ohrani svoj status.
Štiriletna gimnazija
Po uvedbi osemletne osnovne šole postane gimnazija štiriletni srednješolski program.
Verifikacija šole
Gimnazija pridobi pravico do izdajanja javno veljavnih spričeval, kar dokončno utrdi njen položaj v slovenskem šolskem prostoru.
03Razvoj in preusmeritve 1971–1989
Petdnevni šolski teden
Šola preide na petdnevni šolski teden.
Pedagoška gimnazija
Uveden je program pedagoške gimnazije za dijake, ki so se nameravali usmeriti v pedagoške poklice.
Ime Boris Ziherl
Gimnazija dobi ime po Borisu Ziherlu, pomembnem podporniku ustanovitve šole.
Začetek športne gimnazije
Ustanovljeni so športni oddelki, zaradi katerih šola postane prepoznavna tudi kot »smučarska gimnazija«.
Selitev na Poden in usmerjeno izobraževanje
Šola se preseli v sedanjo stavbo na Podnu. Z reformo srednjega šolstva je gimnazijski program ukinjen, šola pa nadaljuje delo kot Srednja družboslovno-jezikovna šola Borisa Ziherla Škofja Loka.
Regijska šola
Šolo obiskuje vse več dijakov iz drugih krajev Gorenjske in iz Ljubljane. Gimnazija preraste lokalni pomen in postane pomembna regijska izobraževalna ustanova.
04Ponovno gimnazija 1990–2000
Ponovna uvedba gimnazije
V prvem letniku je ponovno uveden gimnazijski program in začne se postopno ukinjanje usmerjenega izobraževanja.
Republika Slovenija postane ustanoviteljica
Ustanoviteljstvo šole od Občine Škofja Loka prevzame Republika Slovenija.
Ponovno ime Gimnazija Škofja Loka
Šola dobi današnje ime in začne novo razvojno obdobje.
Prva državna matura
Dijaki prvič opravljajo maturo kot državni izpit.
Klasična gimnazija
Gimnazija Škofja Loka postane edina gimnazija na Gorenjskem, ki izvaja program klasične gimnazije.
05Sodobno obdobje 2004–2026
Zadnja generacija športnega oddelka
Vpiše se zadnja generacija športnega oddelka.
Evropski oddelek
V okviru splošne gimnazije je uveden evropski oddelek.
Slavnostna akademija
S slavnostno akademijo se zaključi praznovanje 70-letnice šole.
Ukinitev evropskega oddelka
Maturira zadnja generacija evropskega oddelka.
Ravnatelji skozi desetletja
Ljudje, ki so skozi desetletja usmerjali razvoj šole, njene programe in skupnost.
- do 1953 Stanko Hribernik
- 1953–1956 Franc Demšar
- 1956–1959 Vida Sluga Zupanc
- 1959–1968 Rado Jan
- 1968–1976 Lojze Malovrh
- 1976–1979 Marko Erznožnik
- 1979–1991 Vladka Jan
- 1991–2009 Marjan Luževič
- 2009–2024 Jože Bogataj
- od 2024 Ana Prevc Megušar
Posodobljeno: 31. avgust 2026
