Uspeh na splošni maturi

Ocenjevanje na splošni maturi

Splošno maturo sestavlja pet predmetov: trije predmeti skupnega dela (slovenščina, matematika in angleščina) ter dva izbirna predmeta. Kandidati lahko po želji opravljajo tudi šesti maturitetni predmet.

Pri izbiri predmetov veljajo naslednja pravila:

  • en izbirni predmet lahko kandidat izbere izmed predmetov zgodovina in umetnostna zgodovina,
  • med izbirnimi predmeti lahko izbere tudi enega od tujih jezikov,
  • matematiko in tuje jezike je mogoče opravljati na osnovni ali višji ravni,
  • slovenščino vsi kandidati opravljajo na višji ravni,
  • poleg slovenščine lahko kandidat opravlja največ dva predmeta na višji ravni,
  • kandidat lahko izbere tudi maturitetni predmet, za katerega šola ne organizira priprav na maturo.

Končna ocena pri posameznem predmetu je sestavljena iz rezultatov zunanjega (pisnega) in notranjega (ustnega oziroma praktičnega) dela izpita.

Točke na splošni maturi

Kandidat uspešno opravi splošno maturo, če doseže najmanj 10 točk, kar pomeni najmanj 2 točki pri vsakem od petih predmetov.

Kandidat, ki vse predmete opravlja na osnovni ravni, lahko doseže največ 28 točk:

  • štirje predmeti po največ 5 točk,
  • slovenščina do največ 8 točk.

Kandidat, ki opravlja predmete na višji ravni, lahko doseže največ 34 točk:

  • dva predmeta po največ 5 točk,
  • trije predmeti po največ 8 točk.

Zlati maturant oziroma zlata maturantka postane kandidat, ki na splošni maturi doseže od 30 do 34 točk.

Dodajanje točk k oceni iz slovenščine in k predmetom na višji ravni

  • Točk se ne dodaja v celotnem intervalu odstotnih točk pri ocenah nzd (1), zd (2) in v spodnjem delu intervala ocene db (3).
  • V zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno db (3) se doda ena točka (3 + 1).
  • V spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno pd (4) se doda ena točka (4 + 1).
  • V zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno pd (4) se dodata dve točki (4 + 2).
  • V spodnjem delu intervala odstotnih točk za oceno odl (5) se dodata dve točki (5 + 2).
  • V zgornjem delu intervala odstotnih točk za oceno odl (5) se dodajo tri točke (5 + 3).

Pogojno pozitivna ocena (66. člen Pravilnika o splošni maturi)

  • Če je maturant pri enem predmetu obveznega dela (slovenščina, matematika, angleščina) dosegel najmanj 80 % potrebnih točk za pozitivno oceno in je bil pri vseh ostalih predmetih ocenjen pozitivno ter je pri vsaj dveh predmetih dosegel oceno db (3), je maturo opravil.
  • Če je maturant pri enem predmetu izbirnega dela dosegel najmanj 80 % potrebnih točk za pozitivno oceno in je bil pri ostalih predmetih ocenjen pozitivno ter je pri vsaj enem predmetu dosegel oceno db (3), je maturo opravil.

Popravljanje negativnih ocen, izboljševanje ocen

  • Popravljanje negativnih ocen: maturant, ki je bil vsaj pri treh maturitetnih predmetih pozitiven, lahko opravlja popravne izpite. Negativne ocene lahko popravlja še dve leti po po opravljanju mature na isti šoli (matura + 4 roki).
  • Izboljševanje ocene: maturant, ki je opravil maturo in ki želi izboljšati oceno pri enem ali pri več predmetih, ima pravico do enkratnega izboljševanja v dveh letih. Pri končnem uspehu se upošteva boljša ocena.
  • Maturant, ki je bil pri treh ali več predmetih negativen, mora ponovno opravljati maturo v celoti. Maturo v celoti lahko opravlja večkrat.
  • Maturantu se doseženo število točk pri internem delu mature prizna trajno. Lahko pa se odloči za izboljševanje ocene internega dela, vendar se upošteva ocena, dosežena na tem izpitnem roku, tudi če je nižja. Če se je maturant odločil za izboljševanje interne ocene, mora opravljati izpit v celoti, tudi pisni del izpita. Za pisni del izpita pa se mu šteje boljša ocena.
  • Kandidat, ki nima več statusa dijaka, mora stroške opravljanja mature oz. izpitov na maturi plačati po ceniku, ki ga določi RIC pred rokom za prijavo k splošni maturi.

Posodobljeno: 1. september 2026