OKROGLA MIZA S FAILO PAŠIĆ BIŠIĆ
18. 11. 2010 smo obeleževali mednarodni dan strpnosti. Na šolo smo povabili Failo Pašić Bišić, ambasadorko Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, članico Sveta Vlade RS za uresničevanje načela enakega obravnavanja 2009 – 201. Faila je bila leta 2008 obraz evropskega leta enakih možnosti za vse. Leta 2007 jo je revija Naša žena izbrala za dobrotnico leta zaradi dolgoletnega dela na humanitarnem področju. Let 2006 je prejela naziv "Naj prostovoljka", bila je tudi kandidatka za Slovenko leta.
Faila govori sedem tujih jezikov in je končala Visoko šolo za menedžment v Portorožu.
Faila pravi, da je življenje gozd, po katerem se vijejo shojene in manj shojene poti. Sama rajši obira manj shojene, take poti ponujajo več možnosti za učenje. Zelo je vesela, da smo jo povabili, saj se ji zdi prav, da nam sama razloži, kakšna je vloga ženske muslimanke v naši družbi. Pogosto se namreč dogaja, da razprave o tej temi potekajo brez prisotnosti ženske muslimanke..
Pravi, da je nestrpnost pomanjkanje ljubezni, vsi smo si različni med sabo, nihče ni drugačen.
Sama ne vidi razloga,da v Sloveniji ne bi bila vključena v družbo. Ve, da lahko družbi dosti prispeva. Žal ji je za vse njene prijateljice, ki so tudi izobražene pokrite muslimanke, a so doma in družbi ničesar ne dajejo. Zaveda se, da marsikatera izmed njih nima poguma za soočenje z ovirami, z diskriminacijo. Potem pa se z ostajanjem doma in z izključevanjem iz družbe ustvarja socialni problem.
Voditeljici Vita in Arijana sta Failo vprašali, kaj ji pomeni ruta in kdaj se je odločila, da se pokrije.
Faila je povedala zgodbo o kameli.
Vprašajo kamelo: »Poslušaj kamelo, bi ti lahko zlezla skozi šivankino uho?
Kamela odgovori: » Seveda, zakaj pa ne?«
Pa rečejo drugi:« Ja, kaj pa tvoja grba?«
Kamela odgovori: »Katera grba?«
Ruta za Failo ni nekaj, kar bi jo oviralo, je njena krona, na katero je ponosna. Pokrila se je, ko je imela 18 let, sicer naj bi se ženske muslimanke pokrile s prvo menstruacijo. Njej je mama to odsvetovala, saj je vedela, da bo imela v življenju zaradi tega težave. Zaradi tega je morala biti Faila še bolj trdno odločena, da se pokrije in da pri tem vztraja. Naletela je na ogromno težav. Nikjer je niso hoteli zaposliti, prijavila se je na nek občinski razpis, pa so jo zavrnili. Na nekem javnem srečanju je župana pozvala, naj ji odgovori, zakaj je ni povabil vsaj na razgovor. Rekel je, da obstaja pravilnik, ki javnim uslužbencem prepoveduje nošenje simbolov, s katerimi se izkazuje veroizpoved. Faila ga je prosila, naj ji ta pravilnik pošlje, pa ga ni nikoli prejela.
Veliko potuje po svetu in poskuša z dobrodelnimi akcijami pomagati pomoči potrebnim. V Jordaniji je na eni tržnici srečala starca, ki ji je v dlan stisnil nekaj kovancev in jo poprosil, naj jih posreduje njegovim bratom v Bosni. Faila je odpotovala v Bosno in otroke iz ene sirotišnice odpeljala na sladoled. Prikupil se ji je 12- letni deček, ki ga je kasneje tudi posvojila. Po tem je posvojila še tri otroke iz Gaze, vsi trpijo za posledicami vojne.
Islam smatra kot nekaj zelo lepega, nežnega, za žensko zelo dobrega. Ženska muslimanka ima veliko pravic, ki so napisane v Koranu. Lahko se loči. Ob poroki mora od moža za primer ločitve dobiti darilo, s katerim lahko štiri mesece preživi sama. Ima pravico do izobraževanja, do spoštljivega vedenja. Ženska muslimanka naj bi bila vedno zadovoljna, pregovor pravi, da zadovoljna ženska pomeni mir v družini, mir v družini pomeni mir v državi, mir v državi pa pomeni mir v svetu.
Islam dovoljuje poligamijo, vendar se ženska ob poroki opredeli, če to dovoli ali ne. Dogovorjene poroke marsikje v svetu še obstajajo, vendar Faila pravi, da gre tam za tradicijo nad vero.
Všeč ji je, da se ženske muslimanke za svojo družino žrtvujejo, da se morajo truditi za svoj zakon, da se morajo posvečati svojim možem.
V nekaterih delih sveta naj ženske muslimanke ne bi vozile. V Dubaju je vprašala nekega šejka, zakaj je temu tako. Odgovoril ji je, da je to zato, da gredo družine skupaj po vseh opravkih.
Povedala nam je tole anekdoto:
Nek moški se je odločil, da se bo v celoti posvetil Alahu, veri in da bo samo še molil. Mislil si je, da če se bo tako posvetil bogu, da bo bog zagotov poskrbel zanj. Pustil je službo in cele dneve preživel v mošeji in molil. Postal je zelo lačen, vendar mu bog še ni poslal miloščine.
Neka gospa se je odločila, da bo darovala nekaj hrane. Prinesla jo je pred mošejo in klicala ljudi, ki bi potrebovali miloščino. Ker med molitvijo ne smeš govoriti, ji moški, ki se je zavezal bogu, ni mogel reči, da miloščino potrebuje on. Ker se je bal, da bo košaro s hrano odnesla, je popraskal z nohti na rokah po tleh. Ženska ga je slišala in ga počakala, da je končal z molitvijo …
Faila pravi, da v življenju ne gre vsaj brez praskanja po tleh. Delo je zelo pomembno, predajmo se mu v celoti in darujmo sebe za druge ljudi. To nas bo osrečilo.
Ob koncu srečanja se je Faila vsem zahvalila, da smo jo poslušali in ne samo gledali. Pozvala nas je, naj se iskreno zanimamo za druge, naj bomo strpni in polni ljubezni za vse, ki so je potrebni.