Gimnazija Škofja Loka

[+] Fotografska razstava - Gozdovi za ljudi - November 2011

avtor: Liza Šrlep; Gozdna pot

Ob mednarodnem letu gozdov smo 15. 11. 2011 odprli fotografsko razstavo: Gozdovi za ljudi. Avtorji razstave so dijaki in dijakinje ter profesorji Gimnazije Škofja Loka. Na natečaj je prispelo 180 fotografij. Vsak dijak, ki je prispeval fotografije ima vsaj eno na razstavi tudi objavljeno. Za tak izbor smo se odločili , ker cenimo in spoštujemo , da dijaki in dijakinje skozi posnete fotografije doživljajo naravo, še posebej pa gozd kot življenjsko okolje rastlin, živali, pa tudi ljudi. Njihove fotografije prikazujejo razkošje biološke pestrosti, ki ima največje zatočišče prav v gozdovih.

Kjerkoli v Sloveniji smo in se ozremo po pokrajini, bomo vsaj v daljavi zagledali gozd. V marsikaterem človeku vzbudi gozd globoka občutja z igro senc in svetlobe, s šumenjem vetra v vejah in z zvoki gozdnih prebivalcev. Zato ni naključje, da smo na otvoritvi razstave prisluhnili pesmi Šumijo gozdovi domači, ki so jo zapeli dijakinje in dijak 2. č razreda.

Gozdovi pokrivajo skoraj polovico našega planeta, rastejo na različnih geografskih širinah, na različnih nadmorskih višinah, imajo različno zgodovino, v njih živijo različni organizmi, ki sestavljajo raznolike gozdne združbe in ekosisteme. Seveda so za nas najpomembnejši predvsem slovenski gozdovi. V Sloveniji, ki nima veliko drugih naravnih bogastev, so gozdovi še danes pomemben naravni vir, obenem pa imajo številne ekološke, socialne in varovalne funkcije. Dijakinja 3. e , evropskega oddelka, Neža Ravnihar je pri predmetu kultura in civilizacija izdelala seminarsko nalogo o pomenu gozdov, ki nam jo je kratko predstavila.

Na otvoritvi je o gozdovih spregovoril mag. Janez Polanc, bivši dijak Gimnazije Škofja Loka, zaposlen na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. V svojem predavanju je poudaril nujnost po celovitem dojemanju gozdov in njihovih vlog.

Primerov neprimernega ravnanja z gozdom je v svetu veliko. Krčenje gozdov se nadaljuje z dramatične hitrostjo. Izgube gozdnih površin so velike predvsem v tropskih gozdovih Afrike in Južne Amerike, medtem ko se gozdne površine v Evropi in Aziji , pa tudi Sloveniji celo nekoliko povečujejo. Vprašanje je, ali bomo divje izsekavanje in krčenje gozdov v nekaterih delih sveta lahko še pravočasno zaustavili. O tem je razmišljal tudi dijak Domen Košir v svoji avtorski pesmi, ki nam jo za zaključek tudi zapel.

Avtorji razstave so skozi objektiv poudarili lepoto in prostranost slovenskih gozdov ; predstavili drevesa kot osnovne gradnike; glive, ki razveseljujejo gobarje; živali, katerih preživetje je v veliki meri v rokah človeka ter druge zanimivosti iz življenja gozdnih prebivalcev. Skrivnostni gozd nam na vsakem koraku ponudi nekaj novega. Z razstavo želimo poudariti, da gozd deluje kot enoten velik organizem, v katerem so vsi delčki soodvisni med seboj in uravnoteženi v naravno ravnovesje ter okrepiti sporočilo, da so gozdovi ključnega pomena za preživetje in dobro počutje ljudi po vsem svetu.

Mojca Mravlja, profesorica biologije

mag. Janez Polanc

avtor: Lucija Potočnik, Umetnica narave

[+] Antični večer - april 2011

[+] Razstava: Tujerodne vrste - prezrta grožnja, 23.11.2010

Ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti smo 23.11. 2010 v šolski knjižnici odprli razstavo:

Tujerodne vrste - prezrta grožnja

Razstava je nastala v okviru projekta Thuja (http://www.tujerodne-vrste.info). Avtorji razstave so v Sloveniji in svetu uveljavljeni strokovnjaki : Jana Kus Veenvliet, Paul Veenvliet, Leon Kebe, Martina Bačič, Božo Frajman, Nejc Jogan in Simona Strgulc Krajšek.

Ljudje so že stoletja iz tujih krajev prinašali zanimive in uporabne rastline in živali, ki jih zaradi njihovega tujega izvora imenujemo tujerodne vrste. Večino vrst, ki jih danes uporabljamo v prehrani, so v naše kraje prinesli že pred nekaj stoletji. Danes se z njimi srečujemo vsak dan in smo na njihov tuj izvor že skoraj pozabili. Šele v zadnjih desetletjih pa se zavedamo grožnje, ki jo tujerodne vrste, kot so npr. japonski dresnik, ambrozija, želva rdečevratka, nutrija, tujerodne vrste postrvi, signalni rak, tigrasti komar predstavljajo za naravo. Nekatere se ustalijo v naravnem okolju, kjer povzročajo škodo domorodnim /avtohtonim/ vrstam in spreminjajo njihove življenjske prostore.

Še se spominjam, ko sem na sprehodih ob Sori srečavala strjene sestoje bele vrbe pomešane z drugimi vrstami vrb, črnimi jelšami, topoli, jeseni in leskami, ko so spomladi, ko je drevje in grmovje še neolistano, v podrasti zacveteli prvi zvončki , žafrani in podlesne vetrnice. Danes so te in neimenovane vrste rastlin marsikje izpodrinile priseljene vrste, ki so odpornejše od domorodnih vrst: japonski dresnik, orjaška zlata rozga in žlezava nedotika. Zato ni naključje, da smo na otvoritvi prisluhnili ljudski pesmi Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in zelene trave. Pesem je na citre zaigrala Tanja Košir, dijakinja 2. d razreda.

Na otvoritvi razstave je o tujerodnih vrstah spregovoril Danilo Bevk. Danilo je bivši dijak Gimnazije Škofja Loka. Je prvi dijak naše gimnazije , ki se je udeležil mednarodne biološke olimpijade, leta 2002 v Latviji. Študij je nadaljeval na Biotehniški fakulteti , na oddelku za biologijo, kjer je leta 2007 diplomiral z nalogo »Upadanje populacije divjega petelina v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju.« Od leta 2008 deluje kot mlad raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, oddelek za entomologijo, kjer v okviru doktorskega študija raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel. Danilo je soavtor in urednik prve knjige o čmrljih v slovenskem jeziku. Je tudi avtor izvirnih znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, ki so bili objavljeni v različnih znanstvenih in poljudnih revijah. Leta 2008 je Danilo dobil nagrado Sklada Rajka Kavčiča , ki jo podeljuje Prirodoslovno društvo Slovenije za najboljši poljuden prispevek objavljen v reviji Proteus.

Predavanje je Danilo simbolično poimenoval « Invazivke - (ne)povabljene gostje«.

Primeri tujerodnih vrst, ki jih je Danilo predstavil, se niso zgodili v oddaljenih deželah. Zgodili so se pri nas in naj nam bodo v opozorilo, da bomo v prihodnje ravnali previdneje. Priseljene vrste so za ljudi, poleg podnebnih sprememb, še ena neprijetna resnica. Ljudje se moramo zavedati, da se zdravje našega planeta hitro slabša, in da je zbolel zaradi nas, ljudi.

Po predavanju je Tanja Košir na citre zaigrala skladbo Urbana Kodra Cvetje v jeseni. Ko se je Presečnikova Meta poslavljala od doktorja Janeza, ki se je z Jelovega Brda vračal nazaj v Ljubljano, je rokah držala šopek jesenskih cvetlic. Le malokdo ve, da so bile te nežne cvetlice samoperke(Parnassia palustris), ki tako kot ciklame vsako leto naznanijo prihajajočo jesen.

Na razstavi so predstavljene raznolike poti, po katerih tujerodne vrste prihajajo v Slovenijo, njihove lastnosti in vplivi na naravo, pa tudi ukrepi, s katerimi lahko prav vsak prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov tujerodnih vrst. Razstava je primerna predvsem za učence osnovnih in dijake srednjih šol , zanimive informacije bo ponudila prav vsem obiskovalcem.

Razstava bo predvidoma odprta so petka, 3. 12. 2010.

Mojca Mravlja, prof. biologije

Tujerodni vrsti - slike

[+] Odzivi ob gostovanju g. Lojzeta Malovrha na Blaznikovem večeru - 16.4.2010

[+] MEDNARODNO LETO BIODIVERZITETE: DANILO BEVK - GOST NA GIMNAZIJI ŠKOFJA LOKA - APRIL 2010

Iz cikla prireditev ob 60-letnici Gimnazije Škofja Loka in programa Obiski na Gimnaziji smo v torek, 13. aprila 2010, prisluhnili krajšemu predavanju našega bivšega dijaka, sedaj pa mladega raziskovalca na nacionalnem inštitutu za biologijo Danila Bevka.

Danilo je bil v letih 1998 – 2002 dijak Gimnazije Škofja Loka. Že takrat je bil navdušen biolog, saj je z raziskovalno nalogo Primerjava biološke raznovrstnosti reguliranega in nereguliranega dela potokov Podosojnica in Jezernica skupaj s sošolcem Simonom Poljanškom dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev. Raziskovalno nalogo si lahko tudi ogledate. Leta 2002 je dosegel 2. mesto na državnem tekmovanju v znanju biologije. Je prvi dijak Gimnazije Škofja Loka, ki se je udeležil mednarodne biološke olimpijade, leta 2002 v Latviji.

Študij je nadaljeval na Biotehniški fakulteti , na oddelku za biologijo, kjer je leta 2007 diplomiral z nalogo »Upadanje populacije divjega petelina v Škofjeloškem, Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju.« Že v času študija je začel intenzivneje preučevati čebele in čmrlje, kar mu je omogočilo, da je bil v letu 2008 zaposlen kot raziskovalec na Čebelarskem inštitutu Univerze v Frankfurtu. Od oktobra 2008 deluje kot mlad raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo, oddelek za entomologijo, kjer v okviru doktorskega študija raziskuje vpliv pesticidov na vedenje čebel.

Danilo je soavtor in urednik prve knjige o čmrljih v slovenskem jeziku, je soavtor dveh plakatov o čmrljih/ eden izmed njih visi tudi v naši učilnici/. Objavil je dva izvirna znanstvena članka, 6 strokovnih in preko 20 poljudnih člankov Svoje prispevke objavlja v različnih znantvenih in poljudnih revijah , če naštejem samo nekatere:Arcocephallus, Proteus, Gea, Lovec, Svet ptic, Slovenski čebelar…. Leta 2008 je Danilo dobil nagrado Sklada Rajka Kavčiča , ki jo podeljuje Prirodoslovno društvo Slovenije za najboljši poljuden prispevek objavljen v reviji Proteus. Leta 2009 mu je Čebelarska zveza Slovenije podelila priznanje za zasluge pri razvoju čebelarstva. Danilo je dejaven v različnih komisijah in društvih.

Zdaj pa k našemu predavanju.

UNESCO je leto 2010 razglasil za mednarodno leto biodiverzitete. Biotska raznovrstnost ima velik pomen za ohranjanje življenja na Zemlji. Kakor kaže, bomo to zares spoznali šele takrat, ko je na Zemlji ne bo več, vsaj v ne tako pestri obliki. Vrste, ki izumre ne vidimo nikoli več, nikoli več ne moremo uporabljati njenih uslug. V želji, da bi se zavedali pomena biodiverzitete izvajamo na Gimnaziji Škofja Loka različne dejavnosti pri pouku in izven pouka. Med drugim so naši dijaki, Gašper Murn iz 2.č ter Alja Kavčič in Luka Šturm iz 4.č, v radijski oddaji Gymnasium razpravljali z priznanim strokovnjakom prof.dr. Davorinom Tometom o načinih ohranjanja biodiverzitete. Zdaj pa je čas, da prisluhnemo še predavanju Danila Bevka.